Indeks Ibex 35 je ponedeljkovo sejo začel skoraj nespremenjen, z minimalnim napredkom 0,01%, kar mu je omogočilo, da je ohranil raven 13.900 točk. To se dogaja v tednu, ki bo zaznamovan z zasedanjem Evropske centralne banke (ECB) v četrtek.

Nemški potrošniki imajo jasna pričakovanja glede digitalnega evra, ki ga mnogi sicer še ne poznajo. Pričakujejo, da bo varen in zanesljiv (55%), enostaven za uporabo (53%) ter da bo imel zelo nizke ali celo ničelnih stroškov (49%). Banke in hranilnice kljub temu spremljajo projekt Evropske centralne banke (ECB) s skepso.

Svet Evropske centralne banke se ni odločil za spremembo obrestnih mer, vendar bo razpravljal o drugih pomembnih temah, vključno s kandidati za naslednika Christine Lagarde. Seja bo posvečena tudi denarni politiki. Poudarek bo tudi na naslednji seji leta 2025, ki jo bo vodila Isabel Schnabel.

Evropska centralna banka (ECB) je, kot je bilo pričakovano, ohranila ključne obrestne mere nespremenjene pri 2 %. Odločitev je bila sprejeta kljub ponovnemu naraščanju inflacije, ki pa ostaja blizu ciljne vrednosti 2 % na srednji rok. Svet ECB je ocenil, da se gospodarstvo evroobmočja še naprej krepi, vendar ostajajo obeti negotovi. Obrestne mere za depozite, glavne operacije refinanciranja in posojila so ostale nespremenjene.

Inflacija v evroobmočju se je avgusta povečala na 2,1 %, predvsem zaradi višjih cen hrane in storitev, medtem ko so se cene energije še naprej zniževale. Grčija je zmanjšala vrzel z evroobmočjem in zabeležila 3,1-odstotno inflacijo. Evropska centralna banka se osredotoča na spodbujanje gospodarske rasti, saj inflacija ostaja pod nadzorom.

Evropska centralna banka (ECB) je ponovno ohranila nespremenjene ključne obrestne mere v evroobmočju, pri čemer depozitna obrestna mera ostaja pri 2,0 odstotkih. Kljub negotovim političnim razmeram so ekonomisti ECB popravili svoje napovedi gospodarske rasti navzgor.

Julijska inflacija v evroobmočju je ostala stabilna pri 2 odstotkih, kar je ciljna vrednost Evropske centralne banke (ECB). Kljub nižjim cenam energije in močnejšemu evru je bila inflacija višja od pričakovanj. Naraščajoči stroški hrane so izravnali padec cen energije, kar podpira stališče o premoru pri zniževanju obrestnih mer s strani ECB. Finančni trgi ocenjujejo, da so možnosti za ponovno znižanje obrestnih mer v tem letu manj kot 50-odstotne.